Biomonitoring
V zadnjem stoletju so se pojavile spremembe v okolju, ki jih povezujemo s hitrim razvojem industrije oz. tehnologij z zmožnostjo uničenja naravnih okolij. Človeka in druga živa bitja marsikje ogrožajo onesnažena voda, tla in zrak; zaradi tega je potrebno spremljanje učinkov onesnaženja na izbrane organizme, saj zgolj kemijske meritve onesnažil v anorganskih medijih (v zraku, vodi in tleh) niso zadostne za ugotavljanje kompleksnega vpliva onesnaženja na organizme; bistvena lastnost živih organizmov je namreč občutljivost na dražljaje. Spremljanje onesnaženja zgolj s kemijskimi meritvami onesnažil je težavno tudi zaradi velikega števila potencialno nevarnih substanc, težkega ugotavljanja njihovih sinergističnih učinkov, velike prostorske in časovne različnosti v pojavljanju onesnaženja, visoke cene merilnih naprav ter majhne gostote meritev z izključno instrumentalnim pristopom. Zato se v svetu in tudi v Sloveniji za ugotavljanje obremenjenosti okolja uporablja organizme oz. združbe, ki na obremenitev s škodljivimi snovmi odgovorijo s spremembami svojih življenjskih funkcij (odzivni bioindikatorji) oz. te škodljive snovi kopičijo (akumulacijski bioindikatorji).
Na ERICo Velenje že preko 20 let izvajamo raziskave, ki temeljijo na preučevanju vpliva onesnažil na žive organizme, torej bioindikacijo oz. biomonitoring. Z bioindikacijo in biomonitoringom v kopenskih in vodnih ekosistemih spremljamo stanje in obremenjenost okolja na podlagi odzivov živih organizmov, ugotavljamo človekove vplive na okolje in živa bitja ter vrednotimo uspešnost različnih sanacijskih ukrepov. Z vključitvijo različnih skupin rastlin in živali izvajamo:
- biomonitoring onesnaženosti zraka s klasičnimi plinastimi onesnažili, kot so SO2 in NOx (uporaba iglic navadne smreke, lišajev, čebeljih produktov);
- biomonitoring onesnaženosti zraka s sekundarnimi onesnažili, kot je npr. ozon (uporaba tobaka, plazeče detelje in nekaterih drugih vrst višjih rastlin);
- biomonitoring onesnaženosti okolja s fluoridi (čeljusti in rogovje srnjadi);
- biomonitoring onesnaženosti kopenskih in vodnih ekosistemov s težkimi kovinami (lišaji, glive, višje rastline, branike dreves, rogovje in tkiva srnjadi, mali sesalci, ptice, ribe, čebelji produkti);
- biomonitoring obremenjenosti vodnih ekosistemov (nevretenčarji).
